Kožna znamenja

Kožna znamenja ali melanocitni nevusi so sestavljeni iz skupka melanocitov – celic, ki proizvajajo pigment kože. Lahko so svetlo do temno rjave barve, v nivoju kože ali pa nad njo. Nekateri se z znamenji rodijo oz. jim nastanejo v prvih letih življenja, takrat govorimo o prirojenih znamenjih. Pri večini ljudi pa se pojavljajo tekom življenja in govorimo o pridobljenih znamenjih. Le ta nastajajo v prvih treh desetletjih življenja, višek dosežejo pri 40 letu, nato pa začne njihovo število upadati.

 

KAJ VPLIVA NA ŠTEVILO ZNAMENJ, KI JIH IMAMO?

Število znamenj je do določene mere genetsko pogojeno. Če imajo vaši starši večje število znamenj je zelo verjetno, da jih boste imeli tudi vi. Na število znamenj pa vpliva tudi izpostavljanje kože soncu. Več kot je bila koža na soncu, več znamenj nastane.

 

ALI SO ZNAMENJA NEVARNA?

Znamenja sama po sebi niso nevarna, če so pravilno oblikovana, simetrična, enakomerno obarvana in manjša od 5 mm. Znamenja, ki ne ustrezajo zgoraj naštetim kriterijem je bolje pokazati dermatologu.

 

ALI SE ZNAMENJA LAHKO SPREMENIJO V KOŽNEGA RAKA?

Znamenja se lahko spremenijo v kožnega raka, zato jih je potrebno redno opazovati. Večja verjetnost da bo do tega prišlo, je pri ljudeh, ki imajo večje število znamenj, pri tistih ki imajo melanom v družini ter pri tistih ki so bili pred leti večkrat opečeni od sonca.

 

KDO IMA VEČJE ŠTEVILO ZNAMENJ?

Večje število znamenj imajo ljudje, ki imajo več kot 100 znamenj na koži. Pri starejših od 50 let pa več kot 50 znamenj. Pri ljudeh z večjim številom znamenj je verjetnost melanoma (kožnega raka) večja, zato je potrebno znamenja redno opazovati.

 

NA KAJ MORAM BITI POZOREN PRI OPAZOVANJU ZNAMENJ?

Pozorni morate biti na večanje površine znamenja, spreminjanje oblike ali barve, nastanka nepravilnih robov, pojava srbenja ali krvavitve v znamenju. Ne spreglejte tudi pojava novega znamenja na koži, ter hitro rastočo roza ali rdečo spremembo na koži.

 

KAJ SO DISPLASTIČNA ZNAMENJA?

O displastičnih znamenjih pri kliničnem pregledu kože govorimo, ko na koži opazimo večje število znamenj, ki so nepravilnih oblik (niso popolnoma okrogla) imajo več barv ter so večja kot 5 mm. Sicer je to termin, ki ga uporabljajo patologi, ko znamenje pregledajo pod mikroskopom. Z displazijo opisujejo spremenjene celice, ki niso popolnoma zdrave, niso pa še rakaste. Rak namreč ne nastane kar čez noč ampak s postopnim spreminjanjem celic. Ko so celice minimalno spremenjene govorimo o blagi displaziji, z večjim spreminjanjem celic se stopnja displazije veča in sčasoma se celice spremenijo v raka.

 

ALI SE DISPLASTIČNA ZNAMENJA SPREMENIJO V RAKA?

Vsa displastična znamenja se ne spremenijo v raka. Možno je da se proces spremenjanja sam ustavi in znamenje obdrži nenavadno obliko in barvo vrsto let. Zato preventivno odstranjevanje znamenj nima smisla, saj rakasto obolenje lahko nastane tudi na zdravi koži, kjer prej ni bilo znamenja. Vsekakor je potrebno displastična znamenja spremljati. Najlažje se takšna znamenja opazuje z digitalno poslikavo znamenj. Znamenja fotografiramo pod povečavo z digitalnim dermatoskopom in ob naslenjem obisku fotografije primerjamo. Tako lahko zaznamo minimalne sprememebe v znamenju, ki prostemu očesu niso vidne.

 

 

ALI JE NEVARNO, ČE SI ZNAMENJE POŠKODUJEM?

Sama poškodba znamenja ne predstavlja rizika da se bo znamenje spremenilo v raka. Za odstranitev znamenja, ki je na takšnih mestih, da si ga večkrat poškodujemo se odločamo bolj iz praktičnih kot iz zdravstvenih razlogov.